Izkušnja prve ljubezni

Imeti nekoga rad in biti ljubljen, kaj ni to nekaj najlepšega v življenju? Kadar ljubimo, smo srečnejši in bolj zdravi. Zaradi ljubezni se počutimo privlačne, pomembne, razumljene in varne.

Obstajajo različne vrste ljubezni in težko jih primerjamo med seboj. Ljubezen, ki jo čutimo do staršev, do bratov in sester, do prijateljev, je popolnoma drugačna od ljubezni, ki jo gojimo do svojih otrok. Prav posebna pa je ljubezen, ki jo občutimo v romantičnih odnosih.

Sposobnost, da začutimo romantično ljubezen, se razvija predvsem v času adolescence. Najstniki po vsem svetu poznajo moč privlačnosti, ki jo začutijo do svojega izbranca ali izbranke. Celo v kulturah, kjer izkazovanje teh čustev ni dovoljeno, so takšna čustva kljub temu prisotna. Romantična čustva in spolna privlačnost so naravni del odraščanja.

Občutki prve ljubezni

Občutki prve ljubezni so zelo vznemirljivi. Mlajši najstniki se lahko počutijo tudi zmedene ob navalu novih občutkov, ki jih prej niso poznali. Starostna meja, ko nastopi puberteta je nižja, kot je bila nekoč. Kakršnikoli so že vzroki za to, ko otroci vstopijo v puberteto, se pogosto tudi zaljubijo. Redko kdo se poroči s svojo prvo ljubeznijo. Današnji najstniki ne hodijo na zmenke, da bi si izbrali partnerja za življenje, temveč zato, da se imajo dobro, zaradi zabave. Kljub temu pa izkušnja prve ljubezni ni nič manj močna kot je bila v petdesetih ali šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Najstniška ljubezen nikakor ni nov pojav. Mnogi od naših dedkov ali babic so se poročili zelo mladi in kmalu so imeli svoje družine, pogosto v poznih najstniških letih. Od takrat se je družba zelo spremenila, danes so pogosto otroci, ki hodijo v vrtec zaljubljeni v svoje vrstnike in vrstnice ali pa v slavne pevce in igralce. Mladi pa se za zakon in družino praviloma odločajo precej kasneje, kot so se v prejšnjem stoletju.

Skrbi staršev

Ko starši najstnikov zaslutijo ali ugotovijo, da se je otrok zaljubil, so pogosto zaskrbljeni. V mladi ljubezni vidijo tudi že njen konec in strto srce njihovega otroka. Strah jih je, da bodo najstniki zaradi zaljubljenosti popustili v šoli, se nehali ukvarjati s športom in družiti s prijatelji. Vsi starši si želimo, da bi bila najstniška leta naših otrok čim bolj brezskrbna, radi bi jim prihranili čim več bolečin in razočaranj. Vendar življenja drugih preprosto ne moremo živeti. Zato otroku dovolimo, da sam dobi izkušnje, ki smo jih dobili prav vsi, pa smo še vedno tu.

Kadar se spominjamo svoje mladosti, prvih simpatij, ki smo jih srečevali na šolskih hodnikih ali na domači ulici, svoje prve prave ljubezni, se nam večinoma zdi, da je bilo čudovito. Ko razmišljamo o najstništvu svojih otrok, pa nas je pogosto groza. Ko ugotovimo, da se je naš najstnik ali najstnica zaljubil-a, nikar ne pozabimo, da smo bili tudi mi nekoč mladi in nismo razmišljali tako kot danes. Tako bomo lažje razumeli svoje otroke, njim pa se bomo zdeli manj zateženi, zoprni in nemogoči. V najstniških letih je še posebej pomembno, da starši ohranimo iskren in zaupen odnos s svojimi otroki.

Pomembno je, da se z otroki pogovorimo o tem, kako je za zadovoljstvo vsakega človeka pomembno, da znamo uravnoteženo razporediti svoj čas in energijo za preživljanje časa s fantom oz. punco, za šolo in učenje, šport ali druge interesne dejavnosti in druženje s prijatelji. Mladi zaljubljenci nenehno razmišljajo samo o »tisti« osebi in si želijo ves čas preživeti z njo ali z njim. Poleg osebnih stikov so tu še Facebook, Instagram, Snapchat in pametni telefoni, ki ponujajo skoraj neomejene možnosti, da smo v stiku s svojo ljubeznijo. Mnogi starši napačno mislijo, da njihov otrok (še) ne kaže nobenega zanimanja za nasprotni spol, potem pa ugotovijo, da ima njihova hčerka že tretjega resnega fanta, pa čeprav njuna ljubezen živi le na družabnih omrežjih.

Ne norčujte se!

Ker želimo svojim otrokom le najboljše, se v nobenem primeru, res nikoli ne norčujmo iz njihovih čustev zaljubljenosti. Čeprav se nam zdi, da gre za otročjo ali otroško ljubezen, je za najstnike še kako resna. Njihova čustva so resnična in starši jih moramo spoštovati. Poskušajmo se izogibati sodbam in skrbem. Z otroki se pogovorimo o tem, kaj je pomembno v naši družini, o zmenkih in tudi o spolnosti. Glede pogovora o seksu ni najbolje bolje, da pripravimo pompozni nagovor v stilu, ko oče sinu svečano naznani: »Sin, čas je, da se pogovoriva kot moški z moškim!« ali, ko mama stopi v hčerkino sobo, zapre vrata za seboj in reče: »Draga moja, zdaj je čas za pravi ženski pogovor!«. Bolj učinkovito je, da se o temi pogovorimo naključno, sproščeno. Izkoristimo lahko npr. nadaljevanko na TV, ki jo gledamo skupaj, lahko se pogovarjamo na sprehodu. Nikar iz tega ne delajmo kakšne drame in ne strašimo svojih otrok.

Ta pa ni zate

Pogosto lahko pride do konfliktov med otroci in starši, kadar fant ali punca ne ustrezata starševskim pričakovanjem ali standardom. Prav je, da se starši zavedamo tudi omejitev, ki jih imamo pri nadzorovanju svojih otrok. Kljub vsem razlogom, ki jih lahko naštejemo proti zvezi, proti prezgodnjemu začetku spolnega življenja, se lahko naš najstnik ali najstnica še vedno sredi noči, ko mislimo, da sladko spi, izmuzne iz hiše in gre točno tja, kamor je pač namenjen-a. Tudi prijatelji otrok so nenazadnje pripravljeni, da jim vedno zagotovijo ustrezen alibi, češ da so čez noč ostali pri njih. Prav zato je zelo pomembno, da nam otroci zaupajo. Nikoli nismo otrokovi prijatelji, vedno smo samo starši. Postavimo meje in zagotovimo, da bodo najstniki varni, hkrati pa bodimo odprti in povabimo fanta ali dekle čim večkrat k sebi domov. To je tudi način, da jih bomo bolje spoznali, ljubezenska zveza pa ne bo tabu.

Naravno je, da smo starši včasih zaskrbljeni za varnost svojih otrok, vendar je kljub temu dobro, da spoštujemo njihovo zasebnost. Kadar jim pridigamo, da so čustveno nezreli in da si samo domišljajo, da so zaljubljeni, verjetno nanje ne bomo naredili dobrega vtisa. Boljše je, da izberemo drugačen pristop. Pogovorimo se o resničnih tveganjih, ki jih lahko prinaša mlada ljubezen. Spolnost brez zaščite lahko, čeprav se zgodi le enkrat, privede do nosečnosti in do spolno prenosljivih boleznih. O teh temah se pogovarjajmo čim bolj zgodaj, ko so otroci stari 9 ali 10 let na njihovi stopnji razvoja primeren način.

Pričakovanja, meje, težave in potrpljenje

Kadar so zaljubljeni mlajši najstniki, redno preverjajmo šolski uspeh in ostala področja otrokovega življenja. Otroka poskušamo pritegniti v pogovor o njegovih občutkih, če jih želijo deliti z nami. Pomagamo jim lahko postavljati cilje in načrtovati čas, da se bodo lahko osredotočali tudi na druge stvari v življenju, ne le na svojega fanta ali punco. Na področjih, kjer lahko, pustimo najstnikom nekaj prostora. Spomnimo se, kako je bilo, ko smo bili mi prvič zaljubljeni! Vedno pa otroke spomnimo na pričakovanja, ki jih imamo do njih in na meje, za katere smo se skupaj dogovorili. Vzdržimo pa se tega, da bi preveč posegali v odnos in poskušali npr. reševati nesoglasja, preveč svetovali in se nasploh vtikali v mlad parček. Na tem mestu vsekakor velja tudi obratno. Vedno imamo namreč pravico postaviti meje, kadar fant ali dekle našega najstnika posega v naše življenje, se vtika v naš odnos z otrokom. Če npr. dekle staršem njihovega šestnajstletnika govori, koliko žepnine naj mu dajejo in se vtika v njihovo vzgojo, je to znamenje za alarm. Takrat je čas, da se pogovorimo z obema, kaj pomenijo naše in njihove meje. Če izbranec ali izbranka ni po našem okusu, nam to, da poskušamo prepovedati zvezo, običajno ne prinese nobene koristi. Pogosto lahko takšna prepoved zelo poveča privlačnost prepovedane zveze in tako dobimo sindrom Romea in Julije. Pomislimo lahko tudi na to, da morda njegovim ali njenim staršem naš otrok prav tako morda ni najbolj všeč.

Članek v prilogi Sodobna mama: Izkušnja prve ljubezni?
Le redko-katera mlada ljubezen traja vse življenje, čeprav se mladim včasih zdi, da bo tako. Konec ljubezni je skoraj vedno boleč. Če se prva prava ljubezen konča prej, kot si želimo, nas lahko preplavijo občutki neizmerne bolečine. Ko se razmerje konča, ljudje potrebujemo podporo. Na izgubo prve (pa tudi tretje in zadnje) ljubezni nismo nikoli res pripravljeni. Predvsem najstniki takrat potrebujejo prijatelje in družino, na katere se lahko obrnejo. Žal, veliko odraslih pričakuje, da se bodo mladi po koncu zveze hitro pobrali in ljubezen čez noč preboleli. Najstniku, ki preživlja to obdobje, pa se nasprotno pogosto zdi, da se nikakor in nikoli več v življenju ne bo počutil bolje, da zanj ni nikogar več na svetu, ki bi ga lahko imel rad. A na srečo, postopoma, ko mine dovolj časa, ti mračni občutki začnejo izzvenevati. Nekega dne naredijo korak naprej v življenju in stopijo novim izkušnjam naproti.

Ljubezenske zveze, pa naj trajajo 2 tedna, 2 meseca, 2 leti ali vse življenje – so priložnosti, da občutimo ljubezen na zelo različne načine. Ob tem se naučimo, kako ljubiti in kako sprejemati ljubezen. Ljubezenski odnosi nas naučijo tudi to, kako imeti dovolj samospoštovanja in kako spoštovati drugo osebo, kako se je za dober odnos potrebno potruditi in včasih svoje lastne želje prilagoditi željam in potrebam drugega. Ljubezen je eno od najbolj izpolnjujočih čustev, ki jih občutimo v življenju. Dekleta in fantje, tudi če še niste spoznali tiste prave osebe, naj vas ne skrbi! Časa je še veliko. In na pravo ali pravega je vredno čakati.

Foto: Adina Voicu, Quinn Kampschroer, Jill Wellington, Unsplash