Kdaj in kako se najbolje in najlažje učimo?

Kaj je učenje?

Ko pomislimo na učenje, nam pred oči najverjetneje priplavajo podobe šole, razreda, mučnega sedenja pred kupom zvezkov in knjig, pa morda še kakšnega zoprnega učitelja in sošolcev. V šoli prebijemo veliko ur, dni, mesecev in let. Tja hodimo zato, ker moramo, pa tudi zato, da bi se učili.

Zanimivo pa je, da nam v šolah nikoli niso povedali, kaj sploh je učenje in kako naj se učimo, da bomo v čim krajšem času znali čim več, da si bomo tudi kaj zapomnili in znali naučeno uporabljati v življenju. Skratka, ne naučijo nas učiti se, pa tudi ne povedo nam, zakaj naj bi se sploh učili.

Ja, kaj je sploh učenje? Psihologi pravijo, da je učenje eden od najpomembnejših psihičnih procesov.
Ljudje pogosto zamenjujejo besedi učenje in izobraževanje. Učenje je mnogo širši pojem od izobraževanja. Pri izobraževanju – lahko je formalno ali neformalno, to pomeni, da poteka po nekih veljavnih programih, ali pa gre na primer za tečaje, pri kateri ne pridobimo formalne izobrazbe. Pri izobraževanju se seveda tudi vedno učimo in na koncu dobimo običajno tudi neko potrdilo ali spričevalo o uspehu.

Pri učenju gre za mnogo več. Učimo se od rojstva do smrti, se pravi vse življenje. V enem od spletnih intervjujev so mi postavili vprašanje: Če bi nekdo napisal biografijo o tvojem življenju, kakšen bi bil naslov? Moj odgovor: Vse življenje je učenje.

Raziskave in različne študije so se včasih večinoma ukvarjale z učenjem v zgodnjih letih življenja, se pravi skozi otroštvo in adolescenco. Vendar pa so kasneje ugotovili, da je učenje proces, ki poteka vse življenje. Začne se ob rojstvu in se nadaljuje do smrti. Učenje je torej tudi proces, pri katerem se učimo, kako ravnati v novih situacijah in kako razvijati odnose.

Veliko učenja se dogaja v življenju naključno, nenamerno. Učimo se iz izkušenj, dobivamo različne informacije in spretnosti.

Skoraj vsako dejanje v našem življenju je rezultat preteklega učenja. Za nekatere ljudi pa učenje še vedno ostaja dejavnost, ki je povezana s šolo in izobraževanjem. Kot otroci se učimo jesti, plaziti se, hoditi itd. Ko rastemo, se učimo nešteto spretnosti, ki jih potrebujemo za življenje. Otroci so zelo radovedni in zato se radi učijo – pa naj gre za plezanje na drevo ali za vožnjo s kolesom, plavanje … Učimo se nešteto stvari. A le zakaj se nič več radi ne učimo, ko moramo v šolo? Zakaj nismo več motivirani? Razlogov je gotovo veliko. Eden od teh je tudi odnos številnih učiteljev do učencev, ki – namesto, da bi iskali znanje – iščejo podrobnosti, ki jih otrok ne zna.

Morda pa je eden od razlogov tudi ta, da nihče otrok ne uči, kako naj se učijo, da bodo porabili čim manj časa, da bo učenje bolj prijetno in da bodo tudi kaj znali.

Učenje je proces, ki obsega precej več kot le razmišljanje. Vključuje namreč celotno osebnost človeka: čute, čustva, intuicijo, prepričanja, vrednote in voljo. Če nimamo volje, da bi se učili, se ne bomo nič naučili. Kadar pa se učimo, se ob tem vedno na nek način spremenimo. Nikoli nismo več enaki, kot smo bili pred učenjem. Če učenje ne povzroči nobene spremembe v nas, je le malo pomembno. Potem so to le naključne ideje in podatki, ki plavajo v naši zavesti. Učenje je najbolj učinkovito, kadar se želimo nečesa naučiti zato, ker to potrebujemo.

Kdaj se sploh pojavi učenje?

Učenje se pojavi takrat, ko:

  • mentalno ali fizično dojemamo neko snov ali spretnost
  • snov, tematiko, dogodek ali občutek razumemo tako, da ga lahko pojasnimo s svojimi besedami ali dejanji
  • uporabimo novo pridobljeno sposobnost ali znanje v povezavi s stvarmi, ki jih že znamo.

Pri resničnem učenju torej ne gre za učenje na pamet, za ponavljanje stvari kar tja v en dan. Pomembno je, da stvari predvsem razumemo. Žal v šolah raje preverjajo, ali so se učenci naučili prav vse alineje po vrsti, kot to ali snov res razumejo in jo znajo tudi uporabiti. To je ključna spretnost pri učenju, ki jo potrebujemo vse življenje.

Kako se učimo
Učili se bomo celo življenje in prav znanja nam nihče ne more vzeti. Foto: SnapwireSnaps

Kdaj in kako se najbolje in najlažje učimo?

Pravičnost in spoštovanje
Ljudje na splošno se najbolje učimo, kadar z nami tisti, ki nas učijo, ravnajo spoštljivo, nas ne podcenjujejo ali ignorirajo.
Pozitivne izkušnje
To, kar se učimo, naj bo čim bolj povezano z neko pozitivno izkušnjo. To vključuje samo-zavedanje učenja in empatijo tistega, ki uči. Učenje je lahko zelo oteženo ali onemogočeno zaradi preteklih slabih izkušenj.

Na primer: nekateri odrasli, ki so v mladih letih sovražili šolo, sploh ne prenesejo misli na to, da bi se še kdaj morali učiti v kakšni predavalnici ali razredu.

Sodelovanje
Če je le mogoče, naj učenci sodelujejo pri načrtovanju dejavnosti za učenje. Sodelujejo lahko tudi pri postavljanju ciljev, kar izboljša motivacijo.
Udobno in prijetno okolje
Najbolje se učimo v okolju, ki je za nas udobno, ki nam je všeč in nas zato spodbuja. Pomembno je tudi pozitivno čustveno okolje, ki podpira skupino in posameznike.
Odnos do osebe, ki uči
Ključen je dober odnos z osebo, ki uči. Če odnos ni dober, učenci ne sodelujejo, ne postavljajo vprašanj in ne izražajo svojega mnenja o tem, kar se učijo.
Jasni rezultati
Ljudje smo takšni, da se raje učimo, če so rezultati, ki jih pričakujemo od učenja jasni, in če lahko naučeno snov ali spretnost takoj preizkusimo v praksi.
Samo-ocenjevanje
Pomembno je, da znamo oceniti samega sebe. Tistega, ki se uči, spodbujajmo, da bo znal razmišljati o tem, kar se je naučil, o tem, kakšen način učenja je zanj najboljši, da si čim več zapomni in se ob tem dobro počuti.

Pogosto pomislim na to, in verjemite, to res ni le puhla fraza, da je to, kar znamo, lahko naš največji ponos. Da je znanje nekaj, kar nam ne more nihče nikoli vzeti. Lahko smo ob ves denar, lahko nam pogori hiša skupaj z vsemi dragocenostmi, svoje znanje pa nosimo s seboj, kamorkoli gremo. Učenje ni učenje za ocene. Namen učenja je, da nas spremeni za vedno. Da ga uporabljamo tako, da smo boljši, bolj srčni in da bolje razumemo ljudi okoli sebe. No, tega meni v nobeni šoli niso povedali. Pa kaj potem! Največja in najboljša šola je življenje.

Naslovna fotografija: David Mark