Otrok in internet
Danes lahko vsak od nas ustvari spletno stran in piše, o čemer želi. V časih, ko večino informacij iščemo na internetu, je pomembno, da svojim otrokom povemo, kako naj poiščejo zaupanja vredne podatke. Internet je na eni strani prava zakladnica podatkov, ki nam pomagajo pri iskanju podatkov za šolo, domače naloge in govorne nastope. Na eni strani nam zelo olajša življenje, na drugi strani pa vsebuje veliko informacij, ki niso zanesljive in so lahko zavajajoče. Otroci, ki še nimajo razvitega kritičnega mišljenja, so posebej ranljivi, saj so prepričani, da je vse, kar na internetu piše, resnično.
Pomembno je, da si starši že zgodaj pridobimo otrokovo zaupanje, otroke pomagamo usmerjati v digitalnem svetu ter jim pomagamo presoditi točnost informacij.
Prav zato, ko govorimo o medijski pismenosti, mislimo predvsem na uporabo kritičnega razmišljanja o dostopnih informacijah.
Relevantnost informacij na internetu
Z otrokom se pogovorimo o tem, kdo ustvarja spletno stran z informacijami. Pomagamo mu ločiti komercialne strani, ki nam poskušajo prodajati različne predmete ali storitve in strani, ki izražajo osebna mnenja ne pa dejstev, od strani, ki navajajo resnične in uporabne informacije. Ugotovimo, ali je vsebina podprta z dejstvi ali pa so informacije pristranske.
Nekatere informacije so lahko tudi že zastarele, zato preverimo datum, ko je bila informacija objavljena. Na verodostojnih straneh so pogosto povezave na zanesljive vire. Vedno preverimo in primerjamo vsaj tri različne spletne strani, preverimo tudi v spletnem brskalniku, da ugotovimo, ali so informacije resnične.
Če je spletna stran na videz profesionalna in daje vtis strokovnosti, to še ne pomeni, da so podatki res točni. Otrokom lahko pokažemo slike, ki so z različno programsko opremo spremenjene z namenom oglaševanja in večje prodaje. Kadar so informacije ali podatki »predobri, da bi bili resnični«, običajno niso resnični.
Goljufije
Otroke opozorimo na sleparje in goljufije na spletu, ki pozivajo s frazami kot so:
»klikni in zmagal boš«
»kupi zdaj po nižji ceni«
»deli naprej in pomagaj ubogemu fantu«
»takoj naredi to, sicer … se bo zgodilo nekaj slabega«.
Včasih preberemo naslov, pri katerem se takoj vprašamo: »Kaj? A res? No, to že ne more biti čisto tako.« Nekatere zgodbe na spletu pa so narejene tako, da so videti pomembne in podprte z znanstvenimi dokazi. Tekoč in kultiviran jezik, uporaba različne grafike in diagramov, gumbov za »share« in »like« lahko dajejo vtis, da gre za resnico in prave novice. Žal pa to niso zanesljivi pokazatelji verodostojnosti informacij.
Danes ne gre več za dejstvo, ali je informacija resnična ali ne. Pomembno je število klikov na določeni strani, ker s tem sponzorji oz. oglaševalci dobijo dovolj veliko število ogledov strani. Informacija ali novica ni več pomembna, pomembno je oglaševanje.
Otrok mora tudi na internetu ločiti kaj je res, kaj je prav in kaj ne
Sposobnost ločiti med prav in narobe, med dejstvi in izmišljotinami je spretnost, ki jo potrebujemo vsi, ki živimo v digitalni dobi. Zato je prav, da so otroci vedno skeptični do informacij, ki jih najdejo na internetu.
Otroke vprašamo, kaj berejo, kaj iščejo na internetu in skupaj z njimi poskušamo ugotoviti ali so podatki resnični, ali strani na spletu lahko zaupajo. Spodbudimo jih, da preverijo še druge strani in druga mnenja o neki temi. Opozorimo jih na to, da o slike in video vsebine pogosto spremenjene in niso resnične.
Skupaj z otrokom poskušamo ugotoviti, zakaj je bil oglas ali novica posredovana. Je to z namenom, da nas seznanijo, kaj se dogaja v svetu (na primer novice v poročilih ali na spletu)? Je namen, da nas spodbudijo k spremembam razmišljanja in vedenja? Je narejeno zgolj za zabavo, da nas pripravi do smeha? Je narejeno zato, da bomo nekaj kupili, gre za oglas? Vedno vprašamo otroka, kaj je razlog za to, da je prišel do neke ugotovitve.
Otroci so neizkušeni in zato nanje z lahkoto vplivamo. Zato jim že zelo zgodaj povemo, da ni nujno resnično vse, kar vidijo na internetu, na TV in v tiskanih medijih.
Članek v Sodobni mami