Otrok, video igre, televizija in pametni telefoni

Skrajšajte čas, ki ga otrok preživi pred zasloni

Se tudi vam zdi, da vaš otrok preživi več časa pred ekrani (PC, tablica, pametni telefon, ali video igre), kot ga nameni igri z vrstniki? Američani so v eni od raziskav* iz leta 2013 ugotovili, da so že mlajši otroci (8 let in celo manj) v povprečju 2 uri na dan pred zaslonom. Starejši kot so, bolj jih vleče k svetlečemu ekranu. Otroci, ki so stari med 8 in 18 let, namreč v povprečju preživijo skoraj 45 ur na teden ob gledanju TV, igranju video igric, pošiljanju sms-ov, poslušanju glasbe na internetu – in to je precej več časa, kot ga namenijo preživljanju časa z vrstniki in starši. Izpostavljenost različnim medijem je sicer lahko koristna, vendar moramo biti pozorni na to, koliko časa in kakšne vsebine so primerne za otroke.

Zaskrbljujoče posledice

Vedno več otrok je predebelih. Raziskava OECD je pokazala, da naj bi bilo predebelih 32 odstotkov dečkov in 23 odstotkov deklic. Preveč sedenja pred ekrani je zagotovo del problema.

V tujih raziskavah (Center for Media and Child Health) sem zasledila podatek, da tisti otroci, ki gledajo nasilne vsebine, preživijo manj časa s prijatelji v primerjavi z otroki, ki ne gledajo nasilnih vsebin. Prekomerno gledanje TV povezujejo tudi s povečano stopnjo fizične in verbalne agresivnosti med otroci.

Otroci, ki preživijo preveč časa ob TV in računalniku, imajo tudi premalo časa za razvijanje domišljije, fantazije in kreativnosti. Neposredno povezavo med pretirano izpostavljenostjo medijem in vedenjskimi težavami je sicer težko dokazati, vendar moramo biti starši pozorni na spremembe pri vedenju otrok in ustrezno prilagajati čas izpostavljenosti naših otrok različnim medijem.

Igranje računalniške igrice
TV in računalnik vplivata na razvoj domišljije, fantazije in kreativnosti (foto: Tomasz Mikołajczyk)

Kaj lahko naredimo starši?

Ob nenehni izpostavljenosti različnim medijem je najpogostejše vprašanje: kateri način je najboljši za uravnoteženje izpostavljenosti različnim medijem in ostalim dejavnostim? Kako lahko nadziramo kaj in koliko časa je otrok izpostavljen različnim zaslonom?

Mediji in informacijske tehnologije imajo pozitivne in negativne učinke. Svojim otrokom gotovo ne bi dovolili, da bi 24 ur na dan jedli samo hamburgerje, pice in sladkarije. Tako kot pri prehrani, tudi pri izpostavljenosti različnim zaslonom potrebujejo nekakšno dieto. Pomembno je, da so tudi starši seznanjenim z vsem, do česar otroci dostopajo. Le tako se bodo lahko pravilno odločali.

Otroci so naveličani tega, da jim ves čas govorimo, česa ne smejo delati in česa jim ne dovolimo gledati. Starši pa imamo zelo težko delo, saj moramo biti hkrati neke vrste navijači, vratarji, postavljalci ograj, ki pa jih moramo tudi vzdrževati in popravljati. S tem mislim na to, da moramo skrbeti za varnost in zdravje svojih otrok, jim širiti obzorja, jih spodbujati – vse to v okviru varnih meja.

Smernice za upravljanje časa, ki ga otrok preživi pred različnimi zasloni
Generacije »zaslonarjev«, kot jim sama pogosto pravim, si sploh ne znajo predstavljati sveta brez naprav in napravic, s katerimi preživijo večino prostega časa.
Ker me starši zelo pogosto sprašujete, kaj narediti, da bodo naši mulci malo manj časa pred zasloni, sem se odločila, da v tem prispevku napišem nekaj namigov za boljši nadzor in upravljanje časa.

1. Poznati moramo svoje otroke in svoje vrednote

Če se vaš otrok pritožuje nad tem, da vsi njegovi prijatelji lahko gledajo TV serijo, v kateri je veliko spolnosti in nasilja, mu razložimo, kakšne so naše vrednote in zakaj se jih držimo. Če na primer veste, da je vaš otrok bolj kot njegov prijatelj podvržem nočnim moram in ga je pogosto zvčer strah, bodite še posebej previdni pri dovoljenju za ogled grozljivk, pa čeprav jih gledajo vsi njegovi prijatelji.

2. Zavedajte se, kaj je primerno za določeno starost

Kar je na primer primerno za 8 let starega otroka, ni primerno za štiriletnika. Oddaje na TV so večinoma že opremljene z opozorili o starostni meji, za katero je oddaja primerna, vendar se moramo sami odločati. Po mojem mnenju je najslabše, če TV postane varuška vašega otroka med tem, ko morate postoriti še nešteto domačih opravil. Nič ni namreč narobe, če skupaj z otrokom pogledate oddajo, ki sicer po vsebini presega njegovo starostno mejo, in se potem o vsebinah z otrokom pogovorite.

3. Postavite družinska pravila in se jih nato vsi držite

Tudi tu je pravzaprav enako kot pri vseh drugih stvareh povezanih s starševstvom in vzgojo. Vi ste tisti, ki imate smernice in postavljate pravila! Rečete lahko na primer, da je gledanje TV čisto o.k. med 19. in 21. uro, ali po končanem učenju in narejenih nalogah, ali samo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Pomembno je, da smo pri tem ves čas dosledni. Če v prvih šestih letih otrokovega življenja sodite med permisivne starše, je kasneje precej težje postavljati pravila in se jih dosledno držati. Ni pa nemogoče. Le več volje in truda boste potrebovali.

4. Omejite čas pred zaslonom

Večina strokovnjakov priporoča največ uro do dve na dan pred zaslonom (TV, DVD, računalnik, video igrice, telefon). Realnost pa je precej drugačna. Večina otrok je pred zasloni celo do 45 ur na teden!!! Ko postavljamo pravila, moramo upoštevati vse medije, ki jih otrok uporablja, ne le TV. Sem sodijo tudi mobilni telefoni. Otroci morajo za zdrav psiho-fizični razvoj imeti tudi čas za igro na prostem in za druženje s prijatelji in družino. Vem, da ni enostavno, a ker gre za dobro naših otrok, ne imejte slabe vesti!

5. Za nadzor nad mediji lahko uporabite tudi tehnologijo

DVD-ji in programi, ki se snemajo na t.im. smart TV, so boljša izbira kot to, da otroci gledajo tisto, kar je pač trenutno na sporedu. So koristna orodja, saj starši lahko stisnejo gumb za pavzo in se pogovorijo o določenih prizorih ali vedenjih, ki se takrat dogajajo na ekranu. Preskočite TV reklame, ki še dodatno ubijajo kreativnost in domišljijo.

6. Določite družinski čas za TV in filme

Dobra navada je, da določite družinske filmske večere in jih izkoristite kot priložnost za skupen ogled in pogovor o različnih temah. Prepričana sem, da takšni trenutki povezujejo družinske člane, so prijetni in koristni za vse. So tudi priložnost za učenje. Otrokom lahko med ogledom filma ali serije postavljamo različna vprašanja: »No, kaj pa se tebi zdi, zakaj sta ta dva lika zlobna drug do drugega?« in podobno.

7. Otroška soba ni primeren prostor za TV, video igrice in računalnike

Mnogo lažje je imeti nadzor nad otroci, če jih vidimo. Zato je bolje, da vse naprave namestimo v skupne prostore, kjer imamo otroke na očeh.

8. Otroke usmerjajte v uporabo takšnih vrst tehnologij in medijev, pri katerih bodo aktivni

Po mojem mnenju je odlična zamisel, da otrokom ponudimo poslušanje zgodbic. Pripovedovanje zgodb je prava umetnost in dober pripovedovalec potegne otroka v zgodbo. Ob poslušanju mora otrok uporabiti domišljijo, saj pripoved ne vsebuje slik in podob. Ob pozornem poslušanju se razvija zelo pomembna spretnost aktivnega poslušanja, hkrati pa se otork uči koncentracije in nedeljene pozornosti. To je še posebej pomembno, saj nenehno preskakovanje med različnimi zasloni in dejavnostmi poslabšuje sposobnost zbranosti in osredotočenosti na eno samo dejavnost. Več o težavah s koncentracijo pa v enem od naslednjih zapisov.

Članek je bil objavljen pod naslovom Otroci 2.0 v reviji Lepota & zdravje junija 2016

*Raziskava: Common Sense Media