Še vedno se učim…

Učenje človeka razvija do popolnosti

O tem, kako se učijo in izobražujejo otroci in mladostniki, je napisanih veliko knjig in člankov. O učenju in izobraževanju odraslih pa vemo verjetno precej manj. Andragogika je veda o učenju in izobraževanju odraslih. Sprva ni bila samostojna veda, saj se je od pedagogike ločila v začetku 20. stoletja. Termin andragogika je leta 1833 prvi omenjal Nemec Aleksander Kapp, vendar pa prve zamisli o pomembnosti učenja in izobraževanja odraslih segajo daleč v zgodovino. Že Konfucij je 2000 let pr.n.št. razmišljal o pomenu učenja, ki človeka razvija do popolnosti.

V obdobju antike so se s tem vprašanjem ukvarjali Sokrat, Platon, Aristotel, tradicijo grških mislecev je v Rimu nadaljeval Kvintilijan. Organizacija učenja je v antiki izhajala iz odraslega, pri čemer so upoštevali bogastvo izkušenj odraslih. Učenje je bilo zasnovano na procesu aktivnega razmišljanja, pomembno področje je bilo zlasti govorništvo. Grki so izumili sokratski dialog. V renesansi so ponovno pripisovali velik pomen izobraževanju in kulturnemu življenju odraslih, v 16. stoletju so k izobraževanju in učenju odraslih pomembno prispevali tudi protestanti z opismenjevanjem in spodbujanjem branja v nacionalnih jezikih. Osnove, na katerih temelji vseživljenjsko učenje, je že v 17. stoletju v svojem delu Pampaedia podal Jan Amos Komensky.

Vedno večje potrebe po izobraževanju

Kot vidimo, je izobraževanje odraslih mnogo starejše od andragoške teorije. Ljudje smo se vedno učili – v vseh obdobjih, od pradavnine naprej, pa vendar verjetno še nikoli doslej ni bilo učenje in izobraževanje odraslih tako pomembno kot v sodobnem času. V preteklosti je bila odraslost razmeroma stabilno obdobje brez velikih sprememb. Odrasli so imeli v preteklosti jasno opredeljene vloge, poklic, za katerega so se odločili v mladosti, so opravljali vse življenje. Danes pa vemo, da je potek biografije posameznika mnogo bolj razgiban, da opravljamo številne vloge, v aktivnem obdobju pa ne menjamo le zaposlitev, ampak se zaposlujemo na različnih področjih in pogosto opravljamo zelo različne poklice. Vse te spremembe, še zlasti razvoj informacijske tehnologije, so močno vplivale na potrebo po neprestanem učenju in izobraževanju tudi v obdobju odraslosti. Pred kratkim je Evropska komisija objavila dokument New Skills Agenda, ki obsega pobude, ki naj bi evropskim državljanom pomagale do večje usposobljenosti in do ustreznejših veščin na poklicnem področju. Vse to pa je seveda povezano z vedno večjimi potrebami po izobraževanju odraslih v vseh oblikah, tako v formalnem kot v neformalnem izobraževanju.

Učenje je nujni pogoj napredka

Učenje v obdobju nenehnih sprememb in hitrega zastarevanja znanja je tako postalo nujni pogoj napredka in obstoja posameznika in družbe. Generacije otrok, ki se danes izobražujejo v osnovnih šolah verjetno pripravljamo na poklice, ki sploh še niso nastali. Da bi bili temu kos, pa je potrebno razumevanje učenja, ki je mnogo širše od tistega, za katerega se pripravljamo v šolah. Zato je tudi veščina učenja, kar pomeni preprosto to, da se znamo učiti samostojno in učinkovito, gotovo ena od najpomembnejših veščin v sodobnem času. Ameriški zgodovinar Henry Brooks Adams je nekoč rekel: »Kdor se zna učiti, zna dovolj«.

Seveda pa se odrasli v procesu učenja in izobraževanja pomembno razlikujejo od otrok. Če pogledamo najpomembnejše razloge za učenje odraslih, lahko ugotovimo, da se odrasli učijo predvsem zaradi sprememb, ki bi jih radi dosegli na področju osebnega razvoja, poklicnega razvoja, zaradi boljše samopodobe, boljše kakovosti življenja, širitve socialne mreže na poklicnem in zasebnem področju. Odrasli si pogosto želimo širiti svoje znanje, biti bolje obveščeni, se naučiti boljše komunikacije in podobno. Vse to so področja, kjer je na voljo vedno več programov za odrasle.

Odrasli so običajno zelo motivirani

Značilnosti odraslih, ki se ponovno vključijo v izobraževanje, se precej razlikujejo od značilnosti otrok in mladostnikov. Odrasli udeleženci izobraževanja so običajno zelo motivirani, imajo dobro postavljene izobraževalne cilje. Odrasle zaznamujejo številne izkušnje, ki smo jih pridobili v življenju, samostojnost, pripravljenost za učenje, osredotočenost na reševanje problemov, takojšnja uporaba novo pridobljenega znanja. Prav zaradi teh značilnosti je potrebno skrbno načrtovanje izobraževanja s poudarkom na prenosu znanja v prakso.

Pri odraslih je pomembno tudi področje samoizobraževanja. Kot že izraz sam pove, gre za izobraževanje, pri katerem se oseba samostojno izobražuje in uči. Odrasli se lahko izobražuje sam ali pa je vključen v vodeno samoizobraževanje. Pri čistem samoizobraževanju oseba sama naredi svoj program in načrt izobraževanja, medtem ko je pri vodenem samoizobraževanju prisoten mentor oziroma institucija, ki nas vodi, kot na primer pri izobraževanju na daljavo, pri diplomskih ali magistrskih in doktorskih nalogah.

Slabša pozornost in spomin še ne pomenita, da učenje ni učinkovito

Že dolgo več ne velja stališče, da so se samo mladi sposobni učiti. Novejše raziskave so pokazale, da se v odraslosti kažejo nekatera področja, na katerih učinkovitost celo narašča (na primer sposobnost presojanja, socialne sposobnosti), seveda pa s starostjo na drugih področjih sposobnosti upadajo, predvsem na področju pozornosti in spomina. To preprosto pomeni, da se ljudje v različnih obdobjih življenja učimo različno. Učenje v odraslosti je namenjeno predvsem spoznavanju in vodenju lastnega življenja na različnih področjih. Sodobna odraslost pogosto pomeni številne izbire, negotovost in tudi tveganje.

Pri organizaciji in izvedbi izobraževanja je pomembno, da se zavedamo tudi nekaterih ovir, ki so pogosto prisotne pri izobraževanju odraslih. Ovire, ki najpogosteje nastopijo pri izobraževanju odraslih lahko razdelimo v tri glavne skupine.

V Evropi imajo najdaljšo tradicijo na področju izobraževanja odraslih skandinavske države. Na Danskem so nastale prve ljudske visoke šole, ki so bile sprva namenjene predvsem kmečkemu prebivalstvu. Po njihovem zgledu so kasneje drugje po Evropi in tudi v slovenskem prostoru nastale ljudske univerze. Zaradi številnih sprememb v sodobni družbi in zaradi podaljševanja življenjske dobe ima na področju andragogike prav poseben pomen tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki med drugim spodbuja razvoj izobraževanja starejših odraslih in prispeva k ustvarjanju medgeneracijskih vezi.

Vseživljenjsko učenje ni le puhla fraza, temveč pomeni nenehno izobraževanje in učenje, saj je učenje postalo način življenja v sodobnem času. S pomočjo učenja odrasel človek ves čas oblikuje svojo osebnost, pridobiva znanje ne le v organiziranih oblikah izobraževanja, temveč tudi nezavedno in nenačrtovano. Izobraževanje in učenje torej nista nujno vezana le na izobraževalne institucije, nista le ozko usmerjena, temveč sta postala nujni del bolj kakovostnega življenja posameznika.

Članek v reviji Lepota & zdravje:

Naslovna slika: Maria Nancy Ballesteros; Michelangelo: Daniele da Volterra [Public domain], via Wikimedia Commons, sliki ob besedilu: thumprchgo