Vrnitev v šolo je lahko prijetna

Počitnice. Ko sem bila še otrok, so se mi zdele počitnice neskončno dolge. Danes se menda tudi otrokom počitnice več ne zdijo dolge. Včasih namreč nismo imeli naprav kot so tablice, mobiteli in računalniki, še TV smo bolj malo gledali. Podili smo se naokrog in zvečer utrujeni, včasih kar umazani, padli v posteljo. Poletja so bila prijetna, običajno ne prevroča, ravno prav. Tako kot vsi otroci sem se tudi jaz veselila počitnic, ampak tudi vrnitev v šolo me ni preveč skrbela. Spet smo se srečali s sošolci, veliko stvari smo si morali povedati, pa tudi učenje se mi ni zdelo nič groznega.

Začenja se novo šolsko leto, ki običajno prinese precej sprememb za vso družino. V človeški naravi je že tako, da smo vsi raje sproščeni in brez obveznosti, pa vendar vemo, da to ne more trajati večno. Kako se bomo torej letos spopadli s koncem počitnic in vrnitvijo v šolo in v službo tako, da bo čim manj stresa in neprijetnosti?

Verjetno zelo različno, ker smo med seboj različni in to je dobro. Nekaterih ne skrbi preveč, medtem ko se drugi otroci in njihovi starši soočajo s strahom in zaskrbljenostjo.
Da bo vsem lažje, sem nanizala nekaj namigov za mirnejši začetek šolskega leta. Kot pri vseh stvareh, je tudi ob začetku šolskega leta za čim lažji prehod ključno dobro načrtovanje.

  • Vedno je dobro, da zaključimo počitnice doma. Če smo bili kje na dopustu, se vrnimo domov vsaj nekaj dni pred prvim šolskim dnem. V miru razpakirajmo, operimo kupe brisač in perila, malo pospravimo, se sprostimo doma, preden se vrnemo na delo in v šolo. Če se vrnemo zadnji dan pred začetkom šole in moramo naslednji dan že v službo, to doživimo kot pravi šok – podobno kot če bi skočili v ledeno vodo.
  • Preglejmo, katere šolske potrebščine so še uporabne od lanskega leta in pravočasno kupimo vse, kar otrok potrebuje za šolo. Tudi vrstam in slabi volji v trgovinah se bomo na ta način izognili. V načrtovanje nakupov vključimo tudi otroke oz. najstnike. Če imate več otrok, lahko vsakemu kupite šolske potrebščine (nahrbtnik, mape, zvezke) v drugačni barvi. Tako bodo lažje našli svoje pripomočke.
  • Otroci se med poletnimi počitnicami »podaljšajo«, zato preglejmo tudi obleke, ki so jim še prav, ostale podarimo, in kupimo, kar otrok ali mladostnik potrebuje. O nakupih se dogovorimo že doma zato, da se ne bomo prepirali v trgovini. Otrokom razložimo, koliko sredstev imamo na voljo za nakup oblek. Če želijo kakšen drag, »dizajnerski« kos, naj prispevajo iz svojih prihrankov ali žepnine.
  • Skupaj z otrokom lahko obiščemo različne kulturne prireditev in ustanove, npr. muzej ali galerijo in na ta način otrokove možgane počasi »prestavimo« v šolski način razmišljanja.
  • Spodbujajmo otroke, naj pred začetkom šolskega leta preberejo vsaj eno knjigo. Med poletjem so otroci manj brali, zato je dobro, da predvsem pri mlajših otrocih na zabaven način ponovno vpeljemo branje ob začetku šolskega leta in s tem poskrbimo za lažji prehod k obveznostim in učenju. Skupaj z otrokom izberemo lahkotno branje in zabavne knjige. Branje je lahko na primer tudi zabaven del večera, ki ga družina preživi skupaj. Beremo lahko izmenično naglas, pri tem spreminjamo glasove in posnemamo živali in druge zvoke iz narave.
  • Z otroki se pogovarjamo o začetku novega šolskega leta. Pogovorimo se o tem, kaj lahko pričakujejo prvi šolski dan, še zlasti, če gre otrok prvič v osnovno ali v srednjo šolo. Iskreno se pogovorimo o otrokovih čustvih in morebitnih skrbeh ob vrnitvi v šolo. Otroke lahko skrbijo različne stvari: kakšni bodo novi učitelji, ali bodo sami kos večjim zahtevam v višjem razredu, lahko jih skrbi tudi nadlegovanje in medvrstniško nasilje. Pri tem naj starši pokažejo, da otrokove skrbi jemljejo resno, jih spodbujajo k čim bolj samostojnemu reševanju problemov in jim dajo občutek, da jim stojijo ob strani ter da se nanje vedno lahko obrnejo po pomoč.
  • Približno en teden pred začetkom pouka začnemo uvajati novo rutino. Med počitnicami gredo otroci običajno kasneje v posteljo, zjutraj jim ni treba zgodaj vstati. Da bi jim olajšali začetek šolskega leta, začnemo s spremenjenim urnikom odhoda v posteljo in vstajanja že prej. Tako bo vse potekalo bolj gladko in z več dobre volje.
  • Poleti, ko je vroče, je tudi čas za obroke nekoliko drugačen kot med letom. Zato je zdaj pravi čas, da tudi čas obrokov počasi začnemo prilagajati obveznostim med šolskim letom.
  • Ponovno postavimo pravila o dovoljenem času, ki ga otroci preživijo pred različnimi zasloni. Skupaj z otroki naredimo urnik za gledanje TV in uporabo računalnika. Če urnik naredimo že pred koncem počitnic in bodo pri tem sodelovali tudi otroci, bomo imeli manj težav, zavijanja z očmi in prepirov, ko se bo začelo novo šolsko leto. Dobro je, da družinski dogovor tudi zapišemo, saj na ta način zožimo prostor za pregovarjanje.
  • Dogovorimo se o izven-šolskih dejavnostih, ki jih bodo otroci obiskovali. Pomembno je namreč, da otrok nima preveč natrpanega urnika in poskrbimo, da mu ostane dovolj časa za domače naloge, učenje, igro na prostem in za druženje s prijatelji.
  • Bodimo otroku zgled in tudi sami manj časa preživimo pred TV. Spodbujajmo selektivno gledanje programov in povejmo, da surfanje gor in dol po programih spodbuja pasivnost. Tudi na TV je precej programov, ki so dragoceno orodje za učenje in zavedanje o svetu okoli nas.
  • Otroke, ki jih vrnitev v šolske klopi še posebej skrbi, spodbujajmo in ne kažimo še lastne zaskrbljenosti, čeprav nas je morda strah novega šolskega leta, prepirov zaradi učenja in domačih nalog. Otrokom smo najboljše in prvo ogledalo prav starši. Namesto, da nas pretirano skrbi, jim povejmo, da so počitnice sicer čudovite, ampak tudi vrnitev na delo in v šolo ni nobena drama. Spomnite jih, da bodo spet videli sošolce, po šoli pa bodo ob dobri organizaciji časa lahko počeli tudi stvari, ki jih veselijo.
  • Skupaj z otrokom postavimo realistične cilje za novo šolsko leto in načrtujmo drobne korake, po katerih bo dosegel zastavljeni cilj.
  • Če opažamo, da si otrok ne zna razporediti časa, mu pri tem pomagamo. Skupaj naredimo urnik šolskih in izven-šolskih dejavnosti. Kadar ugotovimo, da za učenje porabi preveč časa, pa si kljub temu ne zapomni snovi, je zelo verjetno, da se naš otrok ne zna učiti. V takem primeru je lahko dobrodošla in učinkovita pomoč strokovnjaka – pedagoga.

Kaj je torej najbolj pomembno, kar lahko na začetku šolskega leta naredimo starši?

Za otroke in odrasle je zelo pomembna struktura. To pomeni, da vsi bolje funkcioniramo, če imamo med delovnim tednom dobro načrtovane urnike. Otrok mora vedeti, kdaj je čas za delo in kdaj za zabavo. Učenje je namreč delo in tudi, če otroku nekaj ne »paše«, mora to kljub temu narediti. S tem ga namreč pripravimo na to, da bo lažje funkcioniral v družbi.

Prav je, da vemo in to zelo jasno povemo tudi otroku, da je šola in šolsko delo predvsem otrokova naloga in otrokova skrb. Pri tem pa otrokom nudimo podporo in zavedanje, da smo jim vedno pripravljeni pomagati.

Vsem otrokom in staršem želim miren in prijeten prehod v novo šolsko leto, pa seveda veliko uspehov. Kadar pa ne gre vse tako, kot bi si želeli, ostanimo optimistični. Nikoli ni prepozno, da napake – naše lastne in otrokove – popravimo. Vsi smo samo ljudje.